Tokratna sobota naj bi bila namenjena POREČANKI, vendar vremenska napoved  vse do zgodnjih ur, ni bila ravno obetavna.
V zadnjem trenutku se pa je nemogoče organizirati in ker mi je radarska slika padavin pokazala, da v naslednjih urah ni bilo pričakovati deževja, smo se starejši forumski člani na hitro dogovorili, da se odpravimo na kolo po okoliškem dvorišču z možnostjo hitre vrnitve.

IN ZGODILO SE JE TO 

Skrbi me !  Zares me skrbi !  O podnebnih spremembah govorim! Pred nami je tako rekoč razburljivo obdobje človeške zgodovine,
ko se zemlja obrača proti nam in se maščuje. Sever je v ognju, jug je v ognju, zemlja se topi !  Kmetje govorijo o suši, spet drugi o prevelikih količinah vode. Strele , toča, vodni vrtinci, to so že vsakdanje novice. Nihče pa nič ne ukrepa, čeprav se dobro zavedamo,
da je za naš obstoj potrebno nekaj tudi storiti. Enostavno, preveč nas je ! Gospodarska rast pa nas ubija !
Pol poletja je že mimo, vikendi pa deževni, v gore si ne upamo !  Kaj bo jutri, kaj bo naslednje leto in kaj nas čaka čez deset let, lahko samo ugibamo.

Ni mi preostalo drugega kot izpeljati turo v domačem okolju. FOTO

Vse ljubitelje opojne kapljice in veselega gonilkarjenja vabim, da se nam pridružite na tradicionalni dogodek "REBULA TOUR", ki se bo odvijal na dan praznika češenj v Goriških Brdih. To je 10. 06. 2018
In kot je tradicija bomo skladno s tradicijo tudi nadaljevali. Ob 07 00h se dobimo na pumpi in nato poženemo po neznanem v nam dobro znano "DEŽELO REBULE" Nato kozarček dva in že bomo doma.

1.  Stanka
2.  Sonja
3.  Mile
4.  Zvezdan
5. 
6.
itd, itd
 

V Prekmurje, pravzaprav odbrcali smo še zadnji del pokrajine na severovzhodu Slovenije, kjer se je čas navidezno dobesedno ustavil. Štorkljino gnezdo, blatne hiše, slamnate strehe in še marsikaj me je spominjalo na slike iz učbenikov izpred 50 let
Da tu živijo skromni ljudje, je že na videz povsem razumljivo, o prijaznosti niti ne bi razpravljal. Skratka ..., meni ful dobro.
Kolesarskih poti je na pretek kot tudi turističnih oziroma izletniških kolesarjev. Težje pa boste zasledili gorske kolesarje, čeprav je poti med koruznimi polji in po gričevnatih gozdovih kar veliko. Narava je res neokrnjena zato je potepanje po presenetljivo lepih gozdičkih pravi užitek.

SLIKE   

S tokratnim izletom smo tudi zaključili s potepanji po Istri. Ponovno se bomo vrnili v pozni jeseni.

Na e pošto sem namreč prejel željo po turi, ki naj bi zajela slap Sopot pri Floričičih. Sam slap ki pada v globino preko 20m, spada med najlepših 5 v Istri, zato sem ga tudi imel na listi za ogled. Ker pa vemo, da so Hrvati s Topo kartami zelo skrivnostni, je bilo potrebno za izris treka kar malo truda. No, uspelo mi je ustvariti eno pentljo v obliki osmice s štartom v centru Pazina, ki nas najprej popelje v nasprotno smer urinega kazalca v zelo slikovito zgodovinsko utrdbo Lindar. Od tu, pa do Gračišča, nas nato čaka najbolj zoprn odcep asfaltirane prometne ceste, mislim, da je tega kake 3 km. V Gračišču si je seveda potrebno vzeti čas za ogled centra, kar pa nam ni uspelo, saj je bilo mesto dobesedno oblegano zaradi praznika vina. Za spust do slapa smo koristili dawnhill progo, ki pa je dobesedno zdrapana, bolj je podobna hudourniku kot pa poti. Slap je vsekakor vreden ogleda, pravi lepotec, ki se ga ne moreš nagledat. Sledi naporen vendar povsem vozen vzpon na Pičan, ogled kraja pustimo za kasneje. Tako se najprej po cesti zavijugamo kakšen km navzdol do naslednjega, ravno tako izjemnega Benkovskega slapa. Čudo narave, ne sme se ga preskočit. Pomembna informacija pa je, da je aktiven samo po daljših deževjih. Vrnemo se v Pičan, ki ga z očmi in fotkičem obdelamo po dolgem in počez. Sledi še ena lepa čeprav zadihana singla do Gračišča. Obvezna degustacija in nato počasi lagani povratek po šumadinski cesti oziroma poti do izhodišča.
Nam se je nabralo 38km in seštelo nekaj čez 1000 višincev s povprečjem 4.5 km/h. Zadnji podatek pa pove vse 

FOTO   

Kratka ampak obilna pošiljka nočnega sneženja nas je zjutraj pritegnila na  Kraški rob. Iz Hrastovelj smo se povzpeli na Podpeč, kjer se je že začela kazati zimska pravljica. Snega je bilo kmalu že toliko, da smo se le po kolesnicah lahko prebijali naprej proti Kojniku, katerega vrh smo izpustili,  saj pot ni bila niti shojena. Proti Lipniku je kazalo na boljše pogoje vendar ne za dolgo, kmalu so sledi terenca izginile in ni nam ostalo drugega, kot gaziti po snegu do prvega odcepa, ki pelje preko Straže v Zazid. Kako smo prišli do tam, je pa zgodba zase, v glavnem težko. Snega je bilo do kolen, kjer ga je bilo kaj manj, je šlo lažje. Na kraju, po petih urah zadovoljstva in muk, smo se le uspeli otresti beline, ki nas je dodobra izčrpala in premočila noge. K sreči je bil  vsaj dan sončen in brez vetra tako, da občutka mraza niti nismo čutili.

FOTO

Ob 09h se dobimo na pumpi, za kosilo smo doma.

MTB tura čez Korte v Sečo in po Parenzani nazaj