Poti vzhodno od Redipugie so bile utrjene pod težo kvačkanih škornjev Velike Vojne.
En del teh poti, to je okrog 40 Km bomo odpeljali v ponedeljek  22.4.
Odhod iz Izole ob 8.30

Še eno ponovitev lepe turce bomo odpeljali v nedeljo
Admin jo pozna pod imenom " Iskanje ? " Ne vem koga že

Dobimo se v nedeljo 31. 3 . ob 08.15 h v Plavjah na bivši pumpi pred mejnim prehodom
Iz Izole je odhod ob 8 h

Povezal sem par zanimivih trekov,  k temu dodal še svojo priponko in ratala je krasna turca. KLIK

Turo nameravam ponovit to nedeljo zato vabim vse, ki imate od žene in dela prosti dan, da se ...

 ...dobimo v nedeljo, 17. 3. ob 9h na Socerbu.

Ker mi je ponovno bila zaupana organizacija nedeljskega potepa, sem se tokrat odločil, seveda v nameri da se nas zbere vsaj toliko kot na zadnjem izhodu, da poskusim s presenečenjem v domači okolici.
Turco sem sestavil iz več svojih, zdaj že več let starih trekov  z namenom, da zajamem lepote in zanimivosti naše obale.
Lahko bi jo poimenoval,: UČNA POT in kolikor vas poznam, verjamem, da ostanete presenečeni   

Dobimo se v nedeljo 13. jan. na parkirišču Škocjanskega zatoka ob 09. 45 h in nato krenemo v Milje in nazaj.
Ja, to je to Presenečeni kaj  Pravzaprav presenečenje vas še čaka. 

Med 12. in 13.30 h bomo na Slavniku odprli penino.

Pa na kozarce ne pozabite

Če se komu zahoče in bi rad malo kolesaril, pa ne ve kam, se nam lahko pridruži v sobotnem potepanju v veseli december.
Veselje bo pa v tem, da tudi mi ne vemo, kam nas bo pot peljala. Okvirno je zamišljeno, da raziščemo neraziskano v smeri
Grožnjan, Brtonigla, Novigrad. Odhod iz Izole bo 1. 12.  ob 9h.

Do sobote zvečer je dobrodošel vsakršen predlog po ožjem obalnem okolišu v stilu od kozarca do kozarca, ki naj bi se odvijal v nedeljo z zaključkom pr nonotu in noni v Kurtah.

Nisem se ravno prepričal kaj nas čaka na tokratni turi. Jasno mi je bilo samo, da se moramo brez pomoči pedal, povzpeti čim višje proti vrhu Zoncolana.
Megleno jutro nam je ponagajalo, saj smo bili v celoti prikrajšani za vedute po okolici, no, vsaj dež se nas je usmilil, pa čeprav je že med vožnjo do izhodišča krepko zagrozil.
Kljub vsemu smo optimistično stopili na pedala in zagrizli  v asfaltno strmino misleč, da je to naš najtežji del poti.  Tudi kasneje, ko je bilo potrebno zapustiti cesto in se povzpeti po še hujšem kolovozu oziroma smučišču na najvišjo koto Zoncolana, nismo kaj dosti tarnali. Itak, sedaj naj bi nas zagotovo čakal samo še spust, zato se je specialna ekipa tudi dodatno zaščitila pred morebitnimi udarci. Veselja je pa bilo kmalu konec, ponovno se je bilo potrebno dvigniti, tokrat na Arvenis,  strmo v skalovje, kar  nam je pospešilo frekvenco dihanja na maximum. Na vrhu pod križem, je sledila obvezna regeneracija in nato ponovno v bojno opremo za še ne dočakan, pa vendar obljubljeni, mega FLOW spust. Najprej strmo doli, potem gori doli pa čeprav več gori kot doli. In nato pogled na segna via- Monte Dauda. Jaooooooo, mater, spet gori in to dosti gori, pa kam mi to gremo, moči pa od
nikjer. Končno se nam je pokazala Marija, ampak šele po številnih pavzah, da smo lahko iz že izčrpanih teles izžmili še tisto potrebno energijo za dosego vrha. Da je to bil res zadnji vrh, ni bilo zagotovila, zato tudi ne pretiranega zadovoljstva.  Ampak spust, he, he. Idi pa vidi !!!!!!!

FOTO