collapse

* Martinova pot v neznano

Avtor Tema: Parencana  (Ogledov: 7447 krat)

0 člani in 1 Gost pregleduje to temo.

Odsoten admin

  • Administrator
  • Pa ta ni normalen...
  • *****
  • Objav: 4.425
    • Profil
    • http://mtb.slo-istra.net
Parencana
« dne: 02. september 2010, 19:41 »
Železnica  je eden redkih tehničnih dosežkov industrijske dobe, ki se do današnjih dni ni bistveno spremenilo. Večina prog je bila zasnovanih že v prejšnjem (19.) stoletju.

Na Slovenskem se vozimo z vlaki že približno 150 let. Pred tem so poznali preproste železnice za potrebe rudarjev in gozdarjev. (vagončki na tirnicah, ki jo je porivala človeška sila, predvsem v rudnikih, ali pa majhne lokomotive na parni pogon, solinarski vlak ali električni v Postojnski jami in podobni stroji na tirih).

Istrska železnica pa je nekaj posebnega. Ta znamenita ozkotirna železnica,  je potekala od Trsta do Poreča. Istri je prinesla prometno povezanost s "svetom" v začetku 20. stoletja.

Že leta 1880 je takratno Ministrstvo za trgovino potrdilo odobritev »projekta« za izgradnjo proge od Trsta do Poreča. Narejena je bila natančna finančna in blagovna analiza pretoka blaga in potnikov. Kljub dobremu in spodbudnemu projektu, takratne oblasti vseeno niso odobrile začetek gradnje. Šele leta 1898 so v vladi prižgali zeleno luč za izgradnjo proge. Otvoritvena vožnja je bila 1. 4. 1902 od Trsta do Buj,  5. 12. 1902 pa še od Buj do Poreča. Kamni ob železnici so imeli vklesan napis TPC (Trst-Poreč-Canfanar), vendar odsek med Porečem in Kanfanarjem ni bil nikoli zgrajen.


Gradnja in graditelji

Leta 1880 je bil odobren načrt za gradnjo lokalnih prog v Avstriji. Med njimi je bila tudi proga Trst-Buje-Buzet-Pazin.  

Leta 1888 je grof Peter Walderstein v Berlinu ustanovil družbo Sanderop&Comp, ki je prevzela projektiranje in pripravljalna dela za to progo. Istočasno so v Trstu pripravljali svoje načrte pod vodstvom inženirja Luigija Buzzija. Družba lokalne železnice Trst-Poreč-Kanfanar (TPC) je bila ustanovljena 1900 na Dunaju. Predsednik je bil istrski deželni glavar dr. Ludovico Rizzi. Še istega leta so začeli z gradbenimi deli, najprej do Buj, naslednje leto pa do Poreča.

Graditelji so bili različni. Od Trsta do Portoroža Butoraz in Zifer iz Trsta, odsek Portorož-Buje je gradilo podjetje Filipa Zupančiča iz Ljubljane, Buje-Vižinada pa Brunetti, List in Radl z Dunaja in od Vižinade do Poreča Pellegrini in Strohmeier z Dunaja.

Vodni zbiralniki so bili trije:  v Trstu, Bujah in Sečovljah.


Statistični podatki o progi

Proga je bila dolga 123 km. (najdaljša med ozkotirnimi železnicami v Evropi ali celo na svetu?).

Na svoji poti je premagala precejšno nadmorsko višino in sicer od 2 metrov nad morjem v Trstu in Kopru pa tja do 293 metrov pri Grožnjanu.  

Največji naklon proge je bil 28 %.

Imela je 35 postaj. Na poti je bilo 8 predorov, 11 mostov in 6 viaduktov.

Število krivin je bilo 604, tiri pa so bili široki 76 cm.


Vlak

Najprej so uporabljali parne lokomotive tipa U, kasneje pa tip P, nazadnje tudi tip P italiana. Vagoni so bili potniški, tovorni in prtljažni. Tovorni so bili odprti in zaprti. Največkrat so vozili istrske pridelke v Trst – sadje, olje, vino, zelenjavo, morsko sol , gradbeni material, …

Vsi vagoni so bili dolgi 8,5 metra. Imeli so bili z dve ali tri nosilne osi.  Potniški so imeli po 30 sedežev. Svetilke v vagonih so bile na petrolej. WC niso imeli. Imeli pa so balkone.

 

Ukinitev proge

Proga je imela ves čas poslovanja težave. Izgube so se iz leta v leto večale. Po prvi svetovni vojni so ji začeli konkurirati avtobusi, ki so bili hitrejši in cenejši. Takrat se je spremenilo tudi lastništvo, sedež družbe se je z Dunaja preselil v Pulo, železničarji so bili zamenjani z italijansko populacijo.  

Svoj prispevek je imela tudi Žaveljska železarna in rafinerija »Aqila«, ki so jo gradili na lokaciji te proge.

Zadnji vlak je vozil 31. 8. 1935. Slovo od vlaka je bilo za ljudi, ki so živeli ob železnici nadvse ganljivo. Marsikomu se je utrnila tudi kakšna solza ob misli : nikoli več!

Demontažo proge so opravila razna podjetja iz Italije. Tirnice so želeli prepeljati v Abesinijo v Afriki, vendar so skupaj z ladjo končale na dnu morja. Vagoni (leta 1935 jih je bilo 180) in lokomotive so bili prodani drugim železnicam v Italiji. Ostanki te železnice so še ob jezeru Lago di Como, na Sicilija, v Val Gardeni, v muzeju v Milanu, v Švici in drugod.


Nesreče


Načrtovalci železnice so bili iz notranjosti države in niso poznali podnebnih razmer in delovanje morja. Zaradi tega je vlak večkrat iztiril ali pa ga je odneslo s proge. 1910 leta se je v Miljah zgodila huda železniška nesreča, ko je vlak zaradi premočne burje iztiril in pod seboj pokopal tri ljudi, mnogo pa je bilo ranjenih.

 

 Leta 1916 je prav tako zaradi premočnega sunka burje vlak pri Miljah iztiril. O poškodovanih ne poročajo. Kasneje so zaradi tega marsikje postavili vetrolove - zaščitne ograje pred burjo.

 

Nekaj nesreč se je zgodilo tudi v hrvaški Istri. Leta 1917,  ko so vlak namenoma iztirili ruski ujetniki, sta pod lokomotivo umrla vlakovodja in kurjač.



Zgodovinski dogodek

Leta 1921 se je v Strunjanu zgodila tragedija. Tržaški fašisti so iz vlaka streljali na otroke, ki so se igrali na travniku ob progi in mahali vlaku v pozdrav. Ubili so dva dečka, trije pa so bili ranjeni. Ta dogodek lepo opisuje slovenski pesnik Božidar Tvrdy v svoji basni "Za Šentjanom je utonilo sonce" .

 


Majhne zanimivosti

Zaradi počasnosti so morali na nekaterih strminah potniki izstopiti in celo porivati vlak. Velikokrat so si potniki privoščili skok v vinograde ali po sadje, ki je raslo ob progi. Veliko je bilo "slepih" potnikov. Pregledovanje kart je bilo težko - mladeniči so brez nevarnosti skakali iz vlaka in potem nazaj vanj. Otroci so radi tire mazali s figami tako, da je vlaku je po takih tirih spodrsavalo. Včasih pa so morali vlak celo ustaviti in tirnice očistiti.

 

Po ustaljenem voznem redu sta vozila dva para potniških vlakov na dan.

 

 

TRASA

 

Pot železnice je bila zelo razgibana. Potekala je preko dolin in manjših vzpetin.Tako so marsikje gradili mostove, viadukte in predore.

 

Iz Trsta je proga poteka 12 km po nižinskem svetu med 2 in 8 metrov nad morjem. Pri Miljah se je začela prvič dvigati – do 75 metrov, ki jih je dosegla na Škofijah in se nato spustila proti Dekanom. Nato do Izole ni bilo na progi večjih vzponov. Prvi predor na progi je bil nad Izolo pod Šaletom (današnje Jagodje). Drugi predor je bil pod Valeto, kamor se je iz Strunjana povzpela proga pred spustom v Portorož in Lucijo. Do današnje meje s Hrvaško se je pot še nekoliko vzpela pri Seči.

 

Po prečkanju Dragonje se je začel daljši vzpon proti Savudriji. Sledil je ravnejši del proge proti Bujam, nato pa vzpon do najvišje točke v Grožnjanu (293 m). Skozi nekaj predorov in preko viaduktov se je spustila proti reki Mirni. Sledil je še en vzpon proti Baldassiju pri Vižinadi na višino 273 metrov, nato pa spet spust  do Poreča, kjer se je zaključila na 12 metrih nadmorske višine.

 

 

IME

Graditelji so jo imenovali Poreška proga ali »PARENZANER«, kakor piše v Orbaničevi knjigi Istrske železnice.

Potem se je imenovala »Istrska železnica« ali na kratko TPC (Trst, Poreč, Kanfanar). Po vzponu fašizma leta 1921 in prevzemu železnice v svoje roke so jo preimenovali v »Parenzano ali Paranzano«, a se to ime med domačini ni prijelo. (verjetno zaradi vsiljenega poitalijančevanja v teh krajih oz. spreminjenja lastnih imen) Domačini so jo enostavno imenovali »vlak« ali po domače »Vlak za u Trst, vlak z u Buje, vlak za u Poreč…«. Nekaj časa so jo imenovali tudi »vinogradniška proga«.

Kasneje se jo je prijelo ljubkovalno ime kot »Istrijanka, Istrianka, Istranka« v različnih krajih različno.

Po odstranitvi proge leta 1935 pa do obdobja velikih migracij prebivalstva iz Istre v Trst in še dlje se o poimenovanju proge ni kaj dosti govorilo.

Šele z izdajo knjige g. Giulio Rosselija leta 1967 se spet pojavi ime Parenzana, ime z nostalgičnim pridihom – »Mia parenzana ali Cara parenzana«, kot jo je poimenoval v knjigi.  

Na slovenski obali se je govorilo o nekdanji železniški progi ali nekdanji železnici, prav tako na Hrvaškem.

Z izdajo nove knjige, oziroma ponatis Rosselijeve knjige se ime Parenzana spet potrjuje.  

Ko se je približevala 100 letnica odprtja proge Trst – Buje, so pobudniki za obuditev vlaka sprejeli ime »Parenzana«, to ime se je utrdilo in se bo uveljavilo tudi za vnaprej.  

Čeprav se na tem področju nikoli ni govorilo o Parenzani, vsaj tako trdijo najstarejši prebivalci teh krajev, je prav, da istrska železnica ne gre v pozabo, pa naj se imenuje kakor koli.  
LP Admin

Kolesarjenje je lep šport,.....ker sediš!

Odsoten admin

  • Administrator
  • Pa ta ni normalen...
  • *****
  • Objav: 4.425
    • Profil
    • http://mtb.slo-istra.net
Re: Parencana
« Odgovor #1 dne: 02. september 2010, 19:41 »
Zanimiva dvojezična razstava o Parenzani-Porečanki
V tržaškem železniškem muzeju do 17.10


http://www.museoferroviariotrieste.it/sceltebase.html

31. avgusta 1935 je progo Trst-Poreč zadnjič prevozil vlak. Tako se je zaključila triintridesetletna zgodba ozkotirne proge Porečanke ali Parenzane, v katero so predvsem prebivalci notranje Istre vlagali velika pričakovanja. Proga je bila nato dolga desetletja zapuščena, v času evropskih čezmejnih projektov pa se počasi spreminja v Pot zdravja in prijateljstva.
Porečanki je posvečena zanimiva razstava, ki so jo včeraj odprli v železniškem muzeju na nekdanji postaji Sv. Andreja. Povsem dvojezični (italijansko-slovenski) panoji, ki jih je uredila Branka Sulčič Sulli, ponujajo celovit vpogled v nastanek in delovanje Porečanke, a tudi informacije o razburkani istrski zgodovini.
Obiskovalec tako izve, da je proga nastala po zaslugi grofa Petra Waldersteina, ki je leta 1887 dobil cesarsko koncesijo za izdelavo načrta. Po večletnih prizadevanjih je leta 1900 nastala tudi družba za upravljanje lokalne železnice Trst-Poreč. Že 1. aprila 1902 je na progi Trst-Buje peljal prvi vlak, 15. decembra istega leta pa je bila Parenzana dokončana. Obeh otvoritvenih voženj se niso udeležili uradni italijanski predstavniki iz Istre, ki niso hoteli sprejeti dvojezičnih napisov ob progi: prepričan so bili, da zadostujejo le italijanski, dunajsko ministrstvo pa ni bilo istega mnenja ...
Nove proge so bili najbolj veseli prebivalci notranje Istre, ki so tako dobili povezavo z morjem in predvsem Trstom. Resnici na ljubo pa je bila proga nerentabilna: ladijske povezave in kasneje tudi avtobusne, so bile cenejše in hitrejše.
Na panojih so razstavljene tudi številne fotografije in podatki o posameznih postajah, ki so stale ob progi. A tudi izrezki iz časopisov, ki se nanašajo na nekatere posebne dogodke: na primer izrezek Edinosti, ki nosi naslov Burja preobrnila železniški vlak. Bilo je 31. marca 1910: pri Miljah so takrat izgubili življenje trije potniki.
LP Admin

Kolesarjenje je lep šport,.....ker sediš!

Odsoten lucky78

  • Spoznavam Istro
  • ***
  • Objav: 144
    • Profil
Re: Parencana
« Odgovor #2 dne: 02. september 2010, 20:54 »
Alora dej za mladega forešta povej kje je ta razstava ''po naše''  ;D ke bi jo šeu pohliedat!!  :)
Štklak, štklak, štklak, kr kr  krrrrrrrrrrr............piiiii.....a spet je padla ketna!!!!

Odsoten Dragan100

  • Spoznavam Istro
  • ***
  • Objav: 486
    • Profil
Re: Parencana
« Odgovor #3 dne: 02. september 2010, 21:14 »
Za nas stare in mlade forešte:



...sicer se nam pa pridruži to soboto na turci, ti bom po poti vse razložu... ;D

Odsoten lucky78

  • Spoznavam Istro
  • ***
  • Objav: 144
    • Profil
Re: Parencana
« Odgovor #4 dne: 03. september 2010, 21:47 »
Rade volje ampak no go  :( Delam  :(
Štklak, štklak, štklak, kr kr  krrrrrrrrrrr............piiiii.....a spet je padla ketna!!!!

Odsoten admin

  • Administrator
  • Pa ta ni normalen...
  • *****
  • Objav: 4.425
    • Profil
    • http://mtb.slo-istra.net
Re: Parencana
« Odgovor #5 dne: 03. september 2010, 22:06 »
do 17.10, i8n nedelje ne delaš  ;)
LP Admin

Kolesarjenje je lep šport,.....ker sediš!

Odsoten lucky78

  • Spoznavam Istro
  • ***
  • Objav: 144
    • Profil
Re: Parencana
« Odgovor #6 dne: 03. september 2010, 22:11 »
Admin očitno nekaj ve kar jaz ne  :o  za nedelje je pa res da ne delam.
Štklak, štklak, štklak, kr kr  krrrrrrrrrrr............piiiii.....a spet je padla ketna!!!!

Odsoten admin

  • Administrator
  • Pa ta ni normalen...
  • *****
  • Objav: 4.425
    • Profil
    • http://mtb.slo-istra.net
Re: Parencana
« Odgovor #7 dne: 19. september 2013, 19:19 »
Vzporedno z Grožnjan Extempore, bo potekala tudi razstava o Parenzani, v nedeljo 29.09.13 ob 15.00 pa bo tudi predavanje na to temo.



Dober izgovor za popoldanski izlet v Grožnjan.
LP Admin

Kolesarjenje je lep šport,.....ker sediš!

Odsoten etcho

  • Administrator
  • Ištrijan,...vrajža raca
  • *****
  • Objav: 1.345
  • Hey! What are you looking for?
    • Profil
Re: Parencana
« Odgovor #8 dne: 20. september 2013, 19:42 »
Bo ta razstava trajala več dni?

Odsoten admin

  • Administrator
  • Pa ta ni normalen...
  • *****
  • Objav: 4.425
    • Profil
    • http://mtb.slo-istra.net
Re: Parencana
« Odgovor #9 dne: 20. september 2013, 19:49 »
:-w kaj piše zgoraj? V treh jezikih? :ymparty:
LP Admin

Kolesarjenje je lep šport,.....ker sediš!

Odsoten etcho

  • Administrator
  • Ištrijan,...vrajža raca
  • *****
  • Objav: 1.345
  • Hey! What are you looking for?
    • Profil
Re: Parencana
« Odgovor #10 dne: 20. september 2013, 20:30 »
O, glej ga zlomka! Piše!  :D

Odsoten guli meter

  • Ištrijan,...vrajža raca
  • ****
  • Objav: 1.613
    • Profil
    • http://sites.google.com/site/dbartole/
Re: Parencana
« Odgovor #11 dne: 06. december 2013, 19:25 »
Morda že videno ali ne, nisem več na tekočem.
Posnetek je nastal leta 1905. Slika prikazuje takratno koprsko železniško postajo v Kopru / včasih trgovina Tehnobor, morda se Milenko pa Zvezdan spomneta! /. Zanimivo v piranski občini, so poskrbeli, da v Strunjanu so že tretjič prestavli spomenik ob progi, prodali zgodovinsko postajo / je ni več videti /. V Luciji, pod pretvezo socialsitične pozidave, so obljubili rekonstrukcijo posatje. Žal iz tega ni bilo nič in tudi kamni so dobili noge.

Odsoten marko

  • Spoznavam Istro
  • ***
  • Objav: 590
    • Profil
Re: Parencana
« Odgovor #12 dne: 08. december 2013, 21:02 »
Uradno so kamen?ke deponirali, da jih ne pokradejo!!!  =))
LP Marko HERNIJA

Odsoten guli meter

  • Ištrijan,...vrajža raca
  • ****
  • Objav: 1.613
    • Profil
    • http://sites.google.com/site/dbartole/
Re: Parencana
« Odgovor #13 dne: 07. januar 2014, 18:02 »

Drugi grožnjanski tunel leta 1904

Odsoten guli meter

  • Ištrijan,...vrajža raca
  • ****
  • Objav: 1.613
    • Profil
    • http://sites.google.com/site/dbartole/
Re: Parencana
« Odgovor #14 dne: 27. januar 2014, 17:02 »
gradnja izolskega dela proge leta 1901

postaja pri Svetemu Jerneju / San Bortolomeo oz. sadaj le Seča
Da ne bo pomote, postaja je druga hiša na posnetku, in je še danes dobrega zdravja!

 

* Išči:


Zadnje objave:

ZAKLJUČNA MTB (TURA) 2018 - SLAVNIK 22.12. od stelio
[ 07. december 2018, 23:06]


Zahodna Istra od tomis
[ 04. december 2018, 11:13]


Izola - Škrline od tomis
[ 27. november 2018, 21:44]


Martinova od Alfista BMW
[ 14. november 2018, 13:41]


P O R E Č A N K A 2 0 1 8 od stelio
[ 06. november 2018, 19:38]


PO DOMAČEM DVORIŠČU od admin
[ 29. oktober 2018, 15:10]


Zoncolan - Arvenis - Dauda od admin
[ 25. september 2018, 17:34]


PRODAM SPECIALIZED HOTROCK DISK 24 od marko
[ 13. avgust 2018, 11:53]

* Obiskovalci foruma:

  • Dot Gostov: 4
  • Dot Skritih: 0
  • Dot Uporabnikov: 0

There aren't any users online.

* Statistika foruma:

  • stats Skupaj članov: 221
  • stats Skupaj objav: 15.849
  • stats Skupaj tem: 2.299
  • stats Skupaj kategorij: 7
  • stats Skupaj Forumov: 40
  • stats Most Online: 121

* Koledar

december 2018
Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob
1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 [12] 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31

No calendar events were found.

* Vreme

WetterOnline
Das Wetter für
Izola